Ahja. Še en dan-nedela. Še en madafaking bedn dan. Usaj do zdele. Spet pametujem, s tem mislem da težim ljudem, ki mi pišejo. Ljudem, ki me imajo usaj malo radi. Mislim, da me bodo tut te enkrat zasovražli. Zadne čase preveč govorim NE. Pa tut če so sam mejhne stvari, naprimer lajki to sliko. Ampak sej, zakaj bi jo pa? Ni mi nevem kaj ušeč, ne bom lajkala, pa tut če me prosi nevem kak prjatu. Pa še ne da se mi. Ja vem čist brezveze je to.
Al pa naprimer ceu spis napišem o tem zakaj bi reku človek HVALA pr uprašanju kako si... Mislem tole:
A: KKO SI?
B: UREDU, HVALA.
Mislem a ni brezveze? Najbol bedn uprašanje, ne-ustvarjaln. Tak ki ga je u žiulejnu že skor usak ene miljonkrat reku. In pol se reče hvala, hvala da si me to uprašu. FAKOF NO.
In še ena stvar je. Od dones naprej nobenmu več ne zaupam. Itak nimam pravih frendou. Samo izdajanje. Ja, sam da bojo pol uni kul, ker povejo, ja da jih bojo meli radi. Zgubila sem VES zaupanje u ljudi. Še dneunik si bom u cirilici pisala. Pa še cirilico se bom dobr naučila xD Kok je to fajn stvar
Oh pa še dons. Me mrazi od spominou. Prejle sm se skor zjokala k sm tuhtala na mojo staro mamo. K je ni več.
In najlažji je d te ni.
AH GREMO SE REZAT, USAJ VIDNO BO TRPLENJE -.-
Ni komentarjev:
Objavite komentar