nedelja, 10. oktober 2010

10.10.10 :o

Ahja. Še en dan-nedela. Še en madafaking bedn dan. Usaj do zdele. Spet pametujem, s tem mislem da težim ljudem, ki mi pišejo. Ljudem, ki me imajo usaj malo radi. Mislim, da me bodo tut te enkrat zasovražli. Zadne čase preveč govorim NE. Pa tut če so sam mejhne stvari, naprimer lajki to sliko. Ampak sej, zakaj bi jo pa? Ni mi nevem kaj ušeč, ne bom lajkala, pa tut če me prosi nevem kak prjatu. Pa še ne da se mi. Ja vem čist brezveze je to.
Al pa naprimer ceu spis napišem o tem zakaj bi reku človek HVALA pr uprašanju kako si... Mislem tole:
A: KKO SI?
B: UREDU, HVALA.
Mislem a ni brezveze? Najbol bedn uprašanje, ne-ustvarjaln. Tak ki ga je u žiulejnu že skor usak ene miljonkrat reku. In pol se reče hvala, hvala da si me to uprašu. FAKOF NO.
In še ena stvar je. Od dones naprej nobenmu več ne zaupam. Itak nimam pravih frendou. Samo izdajanje. Ja, sam da bojo pol uni kul, ker povejo, ja da jih bojo meli radi. Zgubila sem VES zaupanje u ljudi. Še dneunik si bom u cirilici pisala. Pa še cirilico se bom dobr naučila xD Kok je to fajn stvar
Oh pa še dons. Me mrazi od spominou. Prejle sm se skor zjokala k sm tuhtala na mojo staro mamo. K je ni več.
In najlažji je d te ni.
AH GREMO SE REZAT, USAJ VIDNO BO TRPLENJE -.-

sobota, 9. oktober 2010

Today...

Danes se počutim prou uredu. Že zjutri sem se, po tistem z televizijo pač. In mamica ima prau. Skor zjokala sem se, k sm se 5 minut matrala da bi prestaula program in mi ni ratal. No ja in uredu dan mi je biu, čeprou sm mogla celo dopoudne pospraulati pa kuhati pa kaj-jst-vem-kaj-še-use. Obiski so bli. In še so. In ti so uredu. Čeprau se sama sebi zdim bol ne družaben človek, mi je ušeč ko je naša hišica pouna ljudi in ko pridejo prijatli, s katerimi se vidmo sam ene 8x na leto.
Ubistvu so skor usi še tuki. Sam gledajo dol tekmo al neki? In jst kle samevam, kot ponavadi. ČEPROU sm ugotovila, da sem zadne cajte čezdali mejn za kompom. Thats good :D
Cyaaaa^^

IT STARTS WITH

Aloha.!
Odločla sem se, da bom pisala blog. Yay. Se grem stavit, da bo MOGOČE (če bo vse posreči) gdaj kakšen bralec zašel na to stran a je ta verjetno sploh ne bo prebral, svojim prijateljem pa tudi ne bom devala linka od tega, nočem da nekdo, ki ga poznam bere to. Nevem zakaj. Ampak vem, da bom tako po vsej verjetnosti govorila sama s seboj preko bloga. Vseeno mi je. V bistvu, če gledamo bolj realno mi ni. No kakorkoli že...Pisala bom to stvar in to je to. Čau al neki.? :)